Začetek stega Slovenske Konjice 1 sega v december 1990, ko se je Marinka Javornik (rojena Škorjanc) na duhovnih vajah seznanila z idejo skavtstva ter tedanjemu kaplanu Roku Metličarju predlagala, da bi tudi v konjiški župniji poskusili ustanoviti skavte. Septembra 1991 sta idejo predstavila tedanjim članom mladinske skupine, od katere se je večina odločila za skavtsko pot. Pridružili so se slovenskemu skavtskemu projektu Hodimo skupaj, ki ga je vodil Peter Lovšin, začetnik slovenskega skavtstva ter tedanji načelnik ZSKSS. V projekt je bila vključena udeležba na štirih vikendih, kjer so predstavniki spoznavali skavtstvo, nato pa svoje izkušnje prenašali v svoje krajevne skavtske skupine. V okviru tega projekta sta obljubili tudi prvi dve konjiški skavtinji, Marinka Javornik ter Mirjam Černec (Habicht), in sicer 16. februarja 1992 na Sv. Lovrencu na Pohorju. Med prvomajskimi prazniki istega leta je pri Sv. Ani nad Pamečami potekalo prvo srečanje skavtov iz cele regije, tam pa je obljubo dalo še dvanajst konjiških skavtov (Malči Skok (Fajs), Janez Povh, Karmen Pavrič, Nina Vodušek (Lapuh), Damjan Strelc, Marinka Goričan, Irma Mumelj, Suzana Robar (Iršič), Sebastjan Habicht, Rajko Toman, Franci Petrič ter duhovni asistent Rok Metličar).
Za uradni nastanek stega Slovenske Konjice 1 (Sveti Jurij) velja oktober 1992, ko sta nastala četa z dvema vodoma in klan – to leto je steg skupaj z voditelji štel 33 članov. Voditelji so se izobraževanj in tabornih šol udeleževali tudi v Italiji, kjer so se februarja 1993 pobratili s stegom Spilimbergo 1, s katerimi so si izmenjevali obiske ter izvedli nekaj skupnih izhodov.
Rutka, ki je že od začetka značilna za konjiške skavte ima belo osnovo ter rumeno obrobo. Barvi sta prevzeti tako iz občinske kot tudi papeške zastave, predstavljata pa čistost in sonce.
V skavtskem letu 1993/1994 je steg, ki je takrat štel že 55 članov, dobil še dve starostni veji: krdelo in noviciat, konjiški četi pa sta bili priključeni še četi iz Nove Cerkve in Celja (slednja se je kasneje osamosvojila v Celje 1). Januar leta 1997 je v konjiški skavtski zgodovini pomemben zato, ker se je takrat v dvorani Konjičanka zgodil prvi gala skavtski ples, ki ga skavti od takrat za noviciat, popotnike, voditelje in starše prirejamo vsako leto. Ideja za ples s programom in živo glasbo se je porodila ob praznovanju 5. obletnice in zaradi želje po druženju ne le v skavtskih, temveč tudi v večernih oblačilih. Isto leto je Slovenske Konjice zapustil kaplan in duhovni asistent Rok Metličar, ki je odšel v župnijo Sladka Gora, nadomestil pa ga je kaplan Jože Vogrin. V skavtskem letu 1997/1998, ko je steg štel kar 111 članov, se nam je pridružila novonastala četa iz Zreč, ki je že leto kasneje (1998/1999) postala samostojna skavtska skupina Zreče 1.
Kaplana Jožeta Vogrina, ki je odšel na župnijo v Krško, je v skavtskih letih od 2001 do 2005 zamenjal kaplan Mitja Markovič, ki je v stegu prevzel vlogo duhovnega asistenta in voditelja. 10. obletnico je steg pod geslom »Na krilih pustolovščine« praznoval junija 2003. Takrat smo za aktivne in neaktivne skavte, starše ter Konjičane pripravili celodnevno dogajanje s pestrim programom (skavtski tabor na »Gologrančevem« travniku, delavnice, orientacija po konjiški okolici, slavnostna akademija z razstavo v kulturnem domu ter koncert na trgu). Ob tej priložnosti smo arhidiakonu Ivanu Pajku in županu Janezu Jazbecu, ki sta nas vsak na svoj način podpirala, podelili naziv častni skavt stega Slovenkse Konjice 1. 30. junija 2004 smo za svoje aktivno delovanje prejeli visoko priznanje Občine Slovenske Konjice – Srebrni konjiški grb. Aprila 2005 smo v sodelovanju z zreškim stegom organizirali celodnevno srečanje skavtinj in skavtov mariborske regije, Poharc jam, ki smo mu nadeli geslo »Preseči mi pot«. Na srečanju, ki se ga je udeležilo več kot 500 skavtov, smo pripravili različne delavnice, aktivnosti po vejah, sveto mašo, ki jo je daroval tedanji mariborski pomožni škof Anton Stres, in skupno zabavo s skavtskim bendom.
Poleti 2005 je nazaj v Slovenske Konjice prišel župnik Jože Vogrin, krško župnijo pa je prevzel Mitja Markovič. Svojo 15-letnico delovanja, ki smo jo praznovali 10. novembra 2007, smo naslovili z geslom »Pustolovščina se šele začenja«. Tudi takrat smo pripravili celodnevno prireditev za skavte, prijatelje in Konjičane.
V istem skavtskem letu smo za potrebe 1. slovenskega jamboreeja (tabora vseh slovenskih skavtov, ki je potekal v Podturjaku) spremenili ime stega v Njegovi sojezdeci. Junija 2010 nas je konjiška občina zopet počastila, saj nam je podelila posebno nagrado občine.
Konjiški skavti smo v dvajsetih letih delovanja aktivni na področju okoljske vzgoje, aktivnega državljanstva, medgeneracijskega sodelovanja, osebnostnega razvoja, pridobivanja veščin za samostojno življenje idr. Poleg rednih tedenskih srečanj ter zimskih in letnih taborov že od svojega začetka sodelujemo pri različnih projektih v župniji (pomoč pri obhajilu in birmi, miklavževanje, nove maše), vsako leto pa pripravimo tudi sprejem plamena miru iz Betlehema, ki smo ga v Konjice prvič prinesli decembra leta 1991. Že od takrat ob prihodu Luči miru iz Betlehema (LMB) vsako leto pripravimo tudi kratek program za župljane, plamen pa ponesemo tudi v sosednje župnije.
Ker kot skavti spoštujemo naravo in vidimo v njej božje delo, vsako leto dejavno obeležimo dan Zemlje, poleg čistilnih akcij in aktivnega sodelovanja pri projektu Očistimo Slovenijo, pa organiziramo tudi različne izobraževalne ekološke delavnice. Trudimo se ozaveščati o pomembnosti varovanja in spoštovanja okolja, ob čemer nas spremlja misel našega ustanovitelja: »Pustite svet za spoznanje lepši, kot ste ga prejeli.«
Ker skavtstvo ni le ena od prostočasnih dejavnosti otrok, temveč je način življenja, se trudimo, da bi tudi starši začutili bogastvo, ki ga skavtstvo prinaša njihovim otrokom. Ker pa je to najlažje spoznati preko lastne izkušnje, imajo tudi starši možnost, da v stegu aktivno sodelujejo. Vsako leto voditelji na začetku skavtskega leta organiziramo aktivne sestanke za starše, med letom pa lahko sodelujejo pri skavtskih mašah, se udeležijo skavtskega plesa, dneva odprtih vrat na taborih itd. Ker smo začutili, da bi nekateri izmed njih radi nekaj več kot to, pa smo maja 2010 organizirali tudi tabor za starše, ki je uspel tako dobro, da smo naslednje leto organizirali orientacijski dan za starše.
Konjiški skavti smo aktivni tudi zunaj župnije in konjiške občine, saj se redno udeležujemo regijskih srečanj, državnih srečanj voditeljev, tabornih šol, tečajev za vodnike ter srečanja mladih v Stični.